Prostovoljna preprostost

V času trajanja samo enega človeškega življenja smo tako spremenili način življenja, da smo porušili ravnovesje v naravi. Pravzaprav že kar na lastni koži občutimo posledice sprememb. Globoko v sebi gotovo vemo, da je zadnji čas, ko bo treba nekaj korenito spremeniti. Pa vseeno kar čakamo.

Najprej seveda pomislimo, da morajo kaj narediti mednarodne organizacije, država, veliki onesnaževalci, podjetja … na nas same pa kar pozabimo. Kljub temu se počasi budi zavedanje, da resnične in trajne spremembe lahko prinese množica zavestnih, vsakodnevnih odločitev posameznikov, ki se s pomočjo zgleda, pa tudi objave v socialnih medijih (blogi, Facebook, Twitter), širijo ter oblikujejo naravnanosti in navade vedno večje množice ljudi. Sčasoma bo množica ljudi dovolj velika in to bo vodilo (že vodi) tudi do sprememb na zakonodajnem področju.

Množica posameznikov, ki bi:

- zavestno in prostovoljno iskali bolj preproste izbire v vsakodnevnem življenju,

- videli povezavo med osebno odločitvijo in globalnimi posledicami,

- iskali ravnotežje med svojo komodnostjo in socialno pravičnostjo,

- hoteli namerno »popreprostiti« svoje življenje,

- se dejavno vključiti v politično odločanje za sistematične spremembe,

bo spremenila svet na bolje, kot pravimo skavti, tako da bo dovolj dobrin za vse.

Proces bo dolg in težaven, ker je na »drugi strani« pohlepna, finančno močna in vplivna skupnost, ki ima (zaenkrat) v rokah vzvode medijske in politične moči.

Vendar, ko se podamo na pot iskanja bolj preprostih izbir, spoznamo, da bolj preprosto življenje tudi bolj zadovoljuje, napolnjuje, osvobaja od malikovanja »imeti«, nas vodi v smeri »biti odgovoren« in nas naredi – kako paradoksalno – tudi bolj srečne. Če bo srečnih iskalcev bolj preprostih izbir vedno več, se bo gibanje prostovoljne preprostosti razvilo in prevladalo. To so sanje, ki pa so uresničljive.

Kaj pa je prostovoljna preprostost? Sam bi jo definiral kot PROSTOVOLJNO in ZAVESTNO odrekanje PRETIRANI uporabi naravnih virov – neposredno ali posredno. Videti je, da je ta definicija zelo »spolzka«, predvsem pojem pretirano si gotovo lahko vsakdo razlaga po svoje. Res je tako in prav je tako. Zato pa je prostovoljna preprostost. Vsakdo sprejema svoje vsakodnevne odločitve, zato naj vsakdo išče svojo pot, brez prisile in nasilnega primerjanja z drugimi. Takoj ko se začnemo primerjati z drugimi ali jih ocenjevati, se zapletemo v krog »saj vsi tako delajo« ali »jaz sem samo drobna milijardinka v populaciji človeštva« in moj vpliv ni velik, ter nadaljujemo s pretiranim trošenjem.

Ni nam treba živeti ravno kot sveti Frančišek (živel je v votlinah na izjemno preprost način), da lahko začnemo sukati svoje življenje v bolj preprosto smer. Ni nam treba biti znanstvenik, da bi začeli proces iskanja točke DOVOLJ – imaginarne ravnotežne točke med premalo in pretirano, točke, ko bi lahko rekli: »Od te točke naprej je dovolj materialnega, dodaten luksuz mi ne prinaša več nobene sreče in me ne zadovoljuje.« Iskati in v prakso udejanjati točko »dovolj« lahko začnemo tako in toliko, kot zmoremo – že danes.

Lahko pomislimo na znani rek velikega znanstvenika Alberta Einsteina, ki je rekel: »Vse mora biti tako preprosto, kot se le da, vendar ne bolj preprosto.« Modrec nas je spet spomnil na iskanje pravega ravnotežja med »preveč in premalo«.